Kdo sploh so pokojni? Nekateri se o tem sprašujemo, drugi ne. Večina ljudi vidi na način, da človek umre, ga pokopljemo na pokopališču, enkrat na leto mu nesemo rože in svečo (1. november), mogoče večkrat in on je registriran kot pokojnik. Lahko so to starši, sorodniki, naši otroci, prijatelji.

Poskušal bom na preprost način razložiti to stanje in se pri tem ne bom navezoval na nobeno veroizpoved, ampak samo na to, kar mi je bilo posredovano po duhovni poti.

Z dejanji naših staršev ob pravem času pridemo v ta čudoviti fizični svet ali kot ga imenujem »fizično življenje«.To so nam omogočili naši starši in s tem so si zadali tudi veliko nalogo, kako nas bodo čim bolje in kvalitetno peljali skozi to življenje. Starši so imeli možnosti razvoja samih sebe, vsak na svoj način in svoja znanja so lahko podali naprej svojim otrokom. Z njihovo vzgojo in pomočjo spoznamo vse dobre in tudi slabe lastnosti življenja. Način podajanja snovi, nam omogoča lahko srečno, mirno, zdravo in zadovoljno življenje ali pa obratno. Starši so tisti, ki nam omogočijo, da napravimo prvi vdih v tem življenju in dihamo do zadnjega izdiha, ko zaključimo to fizično življenje. Zelo pomembno je imeti zelo dober odnos s svojimi starši kajti njih ne moremo zamenjati in so edinstveni.

Pride čas, ko naši starši pripeljejo svoje življenje k trenutku poslovitve iz tega fizičnega življenja. Fizično telo ostane tukaj, energija telesa (duša), ki je imela to telo v uporabi, pa odide v drugo dimenzijo ali obliko, lahko rečemo tudi v drugi svet, ki je človeškemu očesu neviden, je pa razumljiv skozi duhovni razvoj.

To je svet prednikov. O tem odhodu odloča naš Kreator (Stvarnik).

Tako iz fizičnega sveta odhajajo naši starši, stari starši, otroci, ko so starši še živi, sorodniki, prijatelji, znanci… Ko osebe zapustijo svoje življenje, so lahko po letih mladi ali zelo stari. Tukaj ne določamo čas odhoda, ampak je določen iz strani Kreatorja (Stvarnika). Lahko pa to določimo tudi sami, odvisno od načina razmišljanja o lastnem življenju.

Z odhodom se v nas sprožijo čustva v obliki jeze, žalosti, prizadetosti,strahu, manjvrednostnega kompleksa, razvrednotenja, sovraštva, različna prepričanja in vzorci. Veliko tega nerešenega »odnesejo« pa tudi osebe s seboj.
Vse to ima zelo slab vpliv na nas in njih. Posledice tega občutimo v našem življenju skozi različne oblike bolezenskih stanj: poškodb, pomanjkanje samozavesti, pomanjkanju življenjske energije, različne oblike depresij, moška in ženska neplodnost, strahovi različnih oblik,« težave« z otroci, pa tudi taka bolezenska stanja, za katera niti uradna medicina nima razlage. Zato so medsebojni odnosi za časa življenja zelo pomembni in ravno tako so pomembni odnosi z našimi pokojnimi. Vsa negativna čustva med nami, nam lahko naše življenje napravijo kot« pekel«, lahko pa je naše življenje podobno »nebesom«. Na našo kvaliteto življenja ima vpliv več generacij naših prednikov.

Kako to urediti, da bomo imeli kvalitetno življenje in dober odnos s predniki, kako osvoboditi vzorce, prepričanja, travme in kako živeti spet v miru? Sami se vprašajte, kako živite in kaj bi spremenili.

Ponujena vam je pomoč.

Priporočena tehnika zdravljenja: psihoenergetska terapija

EDVARD BERGINC

Za brezplačno svetovanje in naročila za obisk me pokličite na telefon: 041 202 147 ali mi pišite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Živimo v času, ko se hranimo z živili ali hrano za naše fizično telo, vendar uporabljamo še drugo hrano, ki jo imenujemo Misli. Imamo slabe in dobre misli ozroma negativne in pozitivne misli. To je hrana, ki usmerja naše življenje.

Predvsem bi se posvetil slabi hrani ali slabi misli. Kaj misel sploh je?

Misel je oblika našega zapisa, ki ga ustvarimo v naših možganih. Zapis je lahko ustvarjen na več načinov: z občutki, z doživetji, videnjem, v slišni obliki. Naše življenje je sestavljeno iz nasprotij, npr. svetloba - tema, ljubezen - sovraštvo, sreča - nesreča, mir - nemir, zdravje - bolezen,...
Imamo misli, ki jih delimo v pozitivne in negativne. Pozitivne misli nam prinesejo lepe in dobre stvari v naše življenje z našim delovanjem, negativne misli pa nam prinesejo negativne situacije z nalogo, da jih spremenimo v pozitivne. One so naš najboljši učitelj. Imenujemo jih tudi slabe misli, prekletstvo, demonske misli, demonske sile.

Kako jih spoznati in se z njimi soočiti? Kako delujejo? Kje so najbolj aktivne? To so vprašanja, na katera naj bi vsak iskal odgovor.




ENERGIJA PREKLETSTVA

Iz različnih verskih pogledov oz. z drugimi besedami, imenujemo to energijo demonska, hudičeva, satanova...
Ta energija je veliko bolj poznana kot demonska, ki se največkrat pojavi, ko potlačimo določene nagone. Potlačitev določenih nagonov je dobra podlaga za ustvarjanje demonskih energij.

V srednjeveškem času je bilo v Evropi asketsko življenje na pohodu in je bila potlačitev naravnega spolnega nagona vzrok, da so lahko nastale »astralne pošasti«, ki so se največ izrazile v obliki spolno nenasitnih demonov ženske in moške oblike (inkubus in sukubus). Te demone najbolj opazimo pri mladostnikih v času pubertete. So zelo neprijetni, včasih posesivni, agresivni in težko obvladljivi. Mladostnike lahko toliko daleč zasvojijo, da se to v fizični obliki pozna kot premikanje predmetov, pokanje šip, ogledal... To znanost imenuje tudi kot razgrajaški duh (poltergeist).

Vsaka misel, ki ima v sebi zapis sovraštva, jeze, neprivoščljivosti, poznane kot fovšije, negotovosti, zamere, prizadetosti, agresije, nemira... je to misel, ki ima naboj prekletstva, magijske energije. Kamorkoli ali kjerkoli je ta misel usmerjena, v miselni ali govorni obliki, ima demonsko delovanje na situacije ali osebe. Vse to je lahko obsojeno na celo življenjsko obdobje nesreč in slabega življenja.

Z zavedanjem in očiščenjem in zaščito lahko to obdobje prekinemo in zaživimo boljše življenje. Slabe misli lahko imenujemo temne, mračne, dobre misli pa svetle, jasne. Ko prižgemo luč v temnem prostoru, tema izgine. Ko v naši notranjosti odpremo vrata dovolimo, da svetloba izpodrine temo (slabe misli). To je rešitev. Kako do nje?

Zavedati se moramo, da se zemlja vrti in mi z njo. Vse kar damo v »eter«, se nam vrne nazaj, ali je to dobro, ali slabo. Vrnjeno dobimo v različnih oblikah (poškodbe, bolezni, psihična stanja, odvisnosti različnih oblik... / zdravje, sreča, mir, harmonija, radost, veselje...) nam osebno, našim otrokom, staršem in sorodnikom.

Z dobrimi mislimi že v trenutku ustvarimo energijo zapisa, ki nam prinese blagostanje, za katerega smo prosili s srcem ali duhovno naravnanostjo.

Slabe misli nam ravno tako prinesejo blagostanje, ki je lahko izraženo v obliki težkih življenjskih preizkušenj kot so bolezni, nesreče, pomanjkanje vitalne energije, smrti v družini... in vse to z namenom, da spoznamo svoje slabe misli, jih osvobodimo, odpustimo in spremenimo svojo notranjo naravnanost v dobre, svetle misli.

Osvoboditev svoje preteklosti in sedanjosti slabih misli so pogoj za kvaliteto življenja v prihodnosti. Energija, ki vodi misli je zelo skrivnostna in spreminja obliko tako, da vsakega posameznika na svoj način pelje skozi preizkušnjo (slabo ali dobro) in se pokaže, da je to pravilno in resnično. Naš um je najbolj na udaru za to energijo. S srcem jo lahko spoznamo in jo znamo usmeriti v dobrobit sebi.

Kako jo prepoznati, osvoboditi, se soočiti z njo? Pomoč vam je ponujena.

Priporočena tehnika zdravljenja:

• psihoterapija
• blagoslov hiše
• energetska terapija očiščevanja

Modrost je poslušati in slišati, gledati in videti.

"Vedno s srcem glej in ne z očmi, pa boš vedno videl bistvo vseh stvari."

Edvard Berginc,

Za brezplačno svetovanje in naročila za obisk me pokličite na telefon: 041 202 147 ali mi pišite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Samota

Kaj je samota? Veliko ljudi ne pozna razlike med samoto in osamljenostjo. Vendar obstaja velika razlika in vsaka ima različno vibracijo in stanje. Sedaj bom samo na kratko v par besedah opisal to razliko. Kasneje bo pa sledila širša razlaga. Samota je prisotnost sebe.
Samota je zelo pozitivna. Kadar smo prisotni, se počutimo polni in v takem stanju bi lahko napolnili celo vesolje. Prisotnost sebe občutimo kot stabilnost duha, harmoničnost, usklajenost , osrediščenost in ne vidimo ovir za uresničitev svojih lastnih ciljev.

Osamljenost

Ko v življenju nimamo nobenega človeka, s katerim bi delili naše težave, radosti… potem se lahko počutimo osamljeni. Veliko ljudi je osamljenih, čeprav živijo v družbi. Taki ljudje se počutijo nesprejeti, so zagrenjeni, skregani sami s seboj… V času osamljenosti so misli predvsem usmerjene, kako privabiti k sebi družbo, ne glede na ceno.

Večina nas ne ve kaj pomeni živeti lastno življenje. Kaj vsebuje, kaj nam prinaša? Zakaj ga sploh imamo? Rodili smo se staršem, ki smo jih izbrali in oni nas, kot »gostitelje«. Pri njih smo toliko časa, da vzpostavimo energetsko in fizično stabilnost. To naj bi bilo po naših družbenih merilih do polnoletnosti. Po tem obdobju, pa naj bi zaživeli lastno življenje, katerega »ustvarjalci« smo sami. Tukaj se pojavijo težave ali strah, ki ga imenujem STRAH ŽIVETI LASTNO ŽIVLJENJE.

Kaj ta strah sploh je, kaj vsebuje, kaj zahteva od nas?

Vsebuje zelo veliko lastnega izobraževanja. Na njegovi poti imamo preizkušnjo, kako prepoznati slabo in spremeniti v dobro. Celo življenje nas spremljajo nasprotja (vzorci, prepričanja…) dobro – slabo, negativno – pozitivno, zdravje – bolezen, žalost – veselje, sovraštvo – ljubezen. »Kreator stvarstva« nam je dal orodje, da lažje to napravimo. Ta orodja vsebujejo čustva in fizično telo. Najbolj pomembno orodje so naši fizični organi in senzorji (čutila), ki nam povejo kaj je dobro in kaj slabo, kaj je užitno in kaj strupeno, kaj je zdravo in kaj pokvarjeno.

Imamo OČI s katerimi GLEDAMO. Pomembno je, da z njimi tudi VIDIMO. Takrat gledamo z dušo in telesom.

Imamo UŠESA s katerimi POSLUŠAMO. Pomembno je, da tudi SLIŠIMO. Takrat slišimo z dušo in telesom.

Večina našega življenja živimo z »prirejenimi« navadami prejšnjih generacij staršev in družbe. Ker smo zelo močno ujeti v tem življenju miselnih vzorcev in prepričanj preteklosti, imamo težavo spremeniti ga v drugačen način. Po domače večina nas vržemo zelo hitro puško v koruzo. Vsaka sprememba je za nas neznanka. Raje se držimo starih navad, tudi če niso preveč dobre. Bojimo se tistega, ki je za nas nepoznano. Bojimo se prepustiti v neznano in osvojiti tisti trenutek in tisti čas našega življenja. Takrat se sproži STRAH PRED SPREMEMBO.

STRAH PRED SPREMEMBO

Kaj ta strah vsebuje? Vsebuje čustveno nestabilnost, negotovost, nezaupanje, tesnobo, nemir, bolečine, bolezni, depresijo, jezo, zamere, žalost, prizadetost, agresijo, maščevalnost…

Vse to vpliva na naše odločitve o spremembah. Imamo pa možnost iti preko tega. Kako?

Najbolj pomembno pa je naša lastna vera, vera v odločitve sprememb in osvoboditve sebe tega strahu in še vseh drugih, ki jih imamo.

Podal vam bom pet univerzalnih pravil, ki naj bi bile vsakemu kot pomoč v spremembi samega sebe:

1. Naša odločitev, napraviti spremembo
2. Naša želja za sprememb
3. Naša odločitev, da željo uresničimo
4. Odgovornost, da željo 100% živimo
5. Videti, slišati in občutiti rezultate uresničitve želja (radost, veselje, mir, sreča, zdravje, ljubezen)

MOŠKI POTREBUJE UMIK, ŽENSKA POSLUŠALCA

Duhovnost je spremljevalec vsakega živega bitja tukaj na zemlji. Uči nas spremeniti naš osebni in družbeni razvoj iz »slabega« v »boljšega«.
Živimo v času, ko lahko rečemo, da je duhovnost za večino ljudi modni hit in za njo skrivajo svoje »napake in slabosti«. Njena zasnova je edtem povsem nekaj drugega. Kako jo dojemamo moški in kako ženske? Se naša duhovna pot razlikuje?

Še ne dolgo od tega je bila duhovnost strogo skrita za zidovi samostanov in templjev, z njo pa so se »okronali« samo izbranci. Vsaka religija ma za osnovo duhovnost in dolžnost, da jo na pravilen in pošten način poda naprej somišljenikom. Duhovnost pomeni stik s kreatorjem (stvarnikom, Bogom) brez pogojevanj, zato govorimo o duhovni svobodi.

KREATOR JE EDEN, POTI DO NJEGA JE NEŠTETO
Pomembno je samo, da pridemo do njega, do kreatorja, ki nas je v ta čudoviti svet poslal kot moške in ženske osebe.
Pa veste, kako duhovnost doživlja in gradi moški in kako ženska? Vnaprej se opravičujem, če bom nekomu stopil na njegovo šibko točko in se bo v tem prepoznal. To naj sprejme za dobro.

MOŠKA DUHOVNOST
Osnovno poslanstvo moškega na Zemlji je, da je skrbnik družine.
Moški s to vlogo postane zelo odgovoren in popolnoma predan svoji nalogi.
Njegovo fizično telo postane močno, stabilno, govor odločen, stoji trdno na tleh in postane pravi gospodar družine. Skrbi, da ima družina vse, kar potrebuje za preživetje. S tem dejanjem tudi spremeni odnos do sebe in svojega notranjega čustvenega sveta. Zamenja nežnost s trdoto.Spolnost je samo za nadaljevanje potomstva. Hkrati pa je v sebi nežen, čustven, ljubeč, predan … Vedno je prebujen, ima nadzor nam vsem, kar se dogaja v njegovi bližini, in skrbi za varnost družine. To je osnova moškega, ki ga je kreator ustvaril.Danes je ta moški drugačen. Skozi pretekle generacije in modernejši način življenja so se zasnove tega spremenile in moške odpeljale stran od osnovnega bistva. Tak moški se skoraj več ne pozna in večina njih je »izgubljena« v tem svetu. Moški imajo veliko težav tukaj in zdaj, posebno pav odnosih do nasprotnega spola.
Težko razumejo žensko naravo in vse tisto, kar vsebuje. Delajo tisto, kar so videli in se naučili kot otroci, dokler tega zavestno ne spremenijo, kar je tudi njihova naloga.

ŽENSKA DUHOVNOST
Ženska duhovnost je drugačna od moške, čeprav oba prihajata iz istega vira.
Ženska zasnova je biti žena, partnerka in mati.
Kreator je dal ženski zasnovo materinstva in s tem je v njej sprožil drugačen pogled na življenje. Je čustvena, nežna, umirjena. Ima zelo izrazit materinski čut in je do svojih otrok zelo zaščitniška. S čustvenimi odzivi duhovno raste, ob tem pa potrebuje podporo in razumevanje. Imapotrebo po družabnosti, razumevanju in sprejetju, zato ji veliko pomeni pozornost. Ob sebi želi imeti trdno podporo in varnost, ki jo največkrat išče v partnerju. Kreator ji je dal čudovito darilo in dobro bi bilo, če bi moški to znal ceniti. Devet mesecev pod srcem namreč nosi živo bitje in mu da možnost, da zaživi v tem svetu. Zanjo je to najlepša in najmočnejša duhovna rast, če to rast sprejme z odprtim srcem. V popolni harmoniji starševstva je to najlepše doživetje.

RAZLIČNOST MOŠKEGA IN ŽENSKE V REŠEVANJU OSEBNIH TEŽAV
Vsak moški in ženska v sebi nosi različna čustva, prepričanja in vzorce.
Vsak od nas jih rešuje na sebi lasten način in s tem duhovno raste. Reševanje težav je lažje, kadar človek živi le lastno življenje, težje pa je, kadar partnerja živita skupno življenje in ob tem rešujeta še svoje osebne težave.
Če živimo lastno življenje, namreč ne polagamo računov nikomur razen sebi. Svoje težave rešujemo tako, da se ne oziramo na okolico in ljudi, ki živijo v njej.

MOŠKI se ob pojavu problema največkrat zapre vase in jo rešuje po svojih zmožnostih. Ne dovoli si pomoči, čas rešitve pa je lahko zelo kratek ali zelo dolg. Med tem časom »živi« življenje. Okolica in ljudje so mu največkrat v napoto in mu postanejo tujci.V sebi nosi zasnovo, da »je prisiljen« sam najti rešitev. Njegov um ne dovoli slišati rešitve, ki mu jih ponujajo drugi, ampak strogo vztraja, da bo sam našel izhod iz težave.
V tem času njegove odsotnosti ni prijetno živeti v njegovi bližini. Zato za svoj duhovni razvoj dostikrat potrebuje trdo preizkušnjo in šele po njej v njegovem življenju pride do korenitih sprememb.

ŽENSKA svoje težave rešuje s komunikacijo in potrebuje sogovornika oziroma poslušalca. Težavo tako ozavesti in jo s komunikacijo, poslušanjem in razumevanjem sogovornika zelo hitro reši. Ženska večkrat pove svojo težavo in ji tako da možnost popolne razrešitve. Pri njej se pogosto sprosti čustveni naboj, zato je pomembno, da jo razumemo, sprejmemo in podpiramo v času reševanja njene težave. Ženska potrebuje zaupnika, ki je dober poslušalec, jo zna sprejeti, razumeti in ji stati ob strani. Ne potrebuje nekoga, da bi takoj priskočil nasproti z rešitvijo. V njeni naravi je, da sama razume težavo, se sooči z njo in jo za vedno spremeni sebi v korist.

Oba spola morata veliko vložiti v razumevanje moške in ženske narave. Zato pravimo, da moški prihajajo z Marsa in ženske z Venere, kot je to zapisal v knjigi dr. John Gray.

Duhovni razvoj je vsakodnevno delo na sebi. In tudi če se ga ženske in moški včasih lotevamo na povsem drugačen način, je za oboje enako pomemben. Vsak trenutek in vsi dogodki so pomembni za naš razvoj. Predvsem pa je pomembno, da na duhovno pot stopimo v skladu s seboj.Eni bodo duhovnost našli v kakšni oddaljeni jami, drugi pa že ob jutranjem sprehodu, ko meglica odstre najlepše poglede na naravo in
njena čudesa.

Članek je bil objavljen v reviji "KARMA" za mesec november/december 2017.