Kaj so to vzorci travme prepričanja?
To so energijska stanja, ki jih je človek z besedami poimenoval. So del naše energijske, čustvene, genetske osebnosti. Res je, ubesedil jih je človek. Za vsako dejanje, situacijo je nekdo dal ime. Imenovanje tega je že zgodovinsko in to imenovanje generacijsko uporabljamo že stoletja.
Primer: to dejanje je „normalno“ ali „nenormalno“. Ali je to pravilno za nas ali ne, tako je imenovano in zapisano. Kako smo ujeti v določena zapisana imena stanj, vzorcev, prepričanj, travm, zamer, sovraštva, čustev...
Tukaj pa se lahko vprašamo, ali je to pravilna Resnica opisanega stanja in velja za vse ali smo, kot posamezniki individualni ljudje dolžni preveriti to resnico ali velja za nas. Naša dolžnost je, da vsakemu stanju damo svoj lastni dvom, kot imenujemo stanje neodločenosti ali je to pravilno za nas ali ne.
Dnevno so ta stanja prisotna v našem osebnem življenju in vplivajo na kvaliteto našega življenja. Imajo zelo močno energijsko zasnovo, zato od nas zahtevajo, da ob vsakem stanju vklopimo alarm. Ga fizično zaznamo, se z njim soočimo in ga spremenimo v dobrobit sebi. Tukaj pa nastopi občutenje sebe v tem stanju, vpliv stanja na naše življenje, osvoboditev sebe, odpuščanje in nevtralizacijo stanja.
Tedaj si damo možnost, da izstopimo iz kolektivnega razmišljanja in prepričanja. Dovolimo si, da uporabimo svojo aktivno zavest, da smo budni in živimo tako, da slišimo sebe. Ne pa da smo ujeti v prepričanjih in vodenju drugih brez možnosti lastnih sprememb.
Primer: Pod besedo travma je opisano stanje našega počutja, del nas, ki ne deluje po originalni zasnovi. Je stanje slabega fizičnega, čustvenega počutja in kliče po pomoči. Predstavljamo si vrečko, ki nosi ime Travma in vsebuje stanja, kot so: slabo počutje, žalost, prizadetost, jezo, razočaranje, nemoč, negotovost, pomanjkanje samospoštovanja in stabilnosti, nemir, obsojanje, kritika, sovraštvo, konfliktni odnosi itd.
Ko smo v takem stanju težko funkcioniramo, živimo tukaj in sedaj, se radi skrivamo pred seboj in drugimi, počutimo se nemočni. Ko zbiramo pogum stopimo po pomoč k zdravniku, ki v največ primerih nam napiše zdravilo v alopatski obliki (tabletah) in nas z receptom odpošlje nazaj v naš svet travme. Z zdravilom trenutno lajšamo stanje, ga malo obvladujemo, vendar ga ne rešimo. Rešitev je možna takrat, ko se soočimo s stanjem, poiščemo vzrok začetka, ki je pripeljal do tega stanja in z različnimi postopki,ki nam jih ponudi terapevt lahko to travmo dokončno očistimo in zaživimo. Poiskati je treba pravo pomoč, da pride do trajne rešitve. Važno je, da si priznamo stanje in ji damo možnost rešitve.
Vse spremembe in odločitve držimo v lastnih rokah in ne moremo obtoževati druge, da tega stanja ne moremo rešiti. V večina primerih obtožujemo druge, da so krivi za naša stanja in nam ne pustijo, da jih rešimo. Vendar to ni res. Mi smo kreatorji svojega lastnega življenja, v katerem smo scenaristi, producenti, režiserji in glavni igralci. In kreator nam je dal najlepše darilo. Usodo svojega življenja v lastne roke, da lahko z njim napravimo dobrega ali slabega kot to imenujemo.
S srcem glej in ne z očmi, pa boš videl bistvo vseh stvari.
Vse dobro na vaši poti.